Članki in teme
Pomen igre za vzgojo v zgodnjem otroštvu
Otroci po vsem svetu, od tistih, ki ivijo v najbolj modernih družinah v velikih mestih, do tistih, ki živijo v oddaljenih vaseh držav v razvoju, se veliko časa "le igrajo". Seveda samo odrasli v zgornjem stavku uporabijo besedo "le" in s tem nakažejo, da je igra privilegij, ki si ga lahko privoščijo le otroci ter da se med samo igro ne dogaja nič posebnega.

Nič ni dlje od resnice – medtem, ko se otroci "le igrajo", se dogajajo pomembne stvari. Otroci razvijajo spretnosti, navade in odnose, ki jih bodo spremljali celo življenje. Med igro se učijo spoprijemati s težavami, vztrajajo pri napredovanju, se učijo deliti z drugimi in ubesediti svoje misli in ideje. Oni se igrajo "zares".

Podobno kot to velja za jok, hojo ali oglašanje, se otrokom igranja ni potrebno učiti. To ne pomeni, da starši in učitelji ne igrajo pomembne vloge pri napredovanju otrok pri njihovi igri, saj je interakcija z drugimi ključnega pomena v razvoju. Vendar se majhni otroci lahko zaigrajo povsem sami, pogosto z najpreprostejšimi igračami. V Gvatemali sem opazovala fantiče, ki so po vrtni ograji potiskali škatlico vžigalic in zraven oponašali zvok avtomobila. V Indiji sem z navdušenjem opazovala otroke, ki so z rokami iztegnjenimi kot krila tekali naokrog, oponašali zvok motorja in se pretvarjali, da so letala. Tako vedenje ni značilno le za moderno dobo: zraven več tisoč let starih mumificiranih otrok so našli ostanke punčk.

Čeprav je igra pomembna za ljudi vseh starosti (tudi odrasli se "le igramo" in ukvarjamo s fitnesom ipd.), je še posebej pomembna za malčke. Pravzaprav je igra njihovo delo in posvetijo ji neverjetno veliko energije in truda. Če ne verjamete, opazujte 1 leto starega malčka, ki se trudi postaviti obroč na barvni stožec ali iz ozadja opazujte 3-letnega malčka, ki skuša košček sestavljanke vstaviti na pravo mesto. Ali če si podajate žogo z 2-letnim malčkom, boste najverjetneje vi tisti, ki boste želeli končati igro; vaš soigralec se zlepa ne bo naveličal.

Obstajajo vsaj trije razlogi, zakaj je igra za malčke pomembna: razvoj spretnosti, socialni razvoj ter domišljija in ustvarjalnost. Med igro se učenje dogaja na vseh področjih razvoja – in naučeno ostaja.

Ko spremljamo malčka pri igri z igračami, lahko opazujemo, kako postaja vedno bolj spreten. Ko dojenčki sežejo po ropotuljici, se učijo usklajevati gibe rok s tistim, kar vidi njihovo oko. Znan pediater dr. Arnold Gesell je zapisal: "Um se gradi z rokami." Ta stavek povzema, kako izjemno pomembno je, da imajo malčki privlačne predmete, ki jih lahko primejo, občutijo, poslušajo in se z njimi igrajo. In ko se malčki trudijo z igračo nekaj doseči, ugotovijo, da to ni vedno lahko. Zavejo se, da je pred njimi izziv in da bodo le z vajo pridobili in izboljšali spretnosti, ki jih potrebujejo za dosego svojega cilja.

Igra s sovrstniki je ključna za razvoj socialnih spretnosti. Najprej se otrok najraje igra z odraslimi, kmalu pa si zaželi igre z otroki iste starosti. In ravno skozi tovrstno igro se naučijo odnosov z drugimi: da z udarcem lahko dobi željeno igračo, a obenem izgubi prijatelja; da imajo tudi drugi otroci svoje želje; da prijaznost in deljenje z drugimi prinašajo več zadovoljstva kot prerivanje in suvanje.

Igra je pomembna dejavnost, skozi katero lahko otrok razvija in izraža domišljijo in ustvarjalnost. Otrok, ki se igra, da je kavboj, mama, vila ali gasilec, ima o vsaki od teh vlog določeno znanje, ki ga udejanja skozi lastne ideje. In otrok, ki "udari" punčko po riti in reče "tega ne smeš nikoli več storiti", skozi to domišljijsko igro sprošča svojo agresivnost, ki bi jo sicer lahko pokazal v odnosu z drugo osebo. Prav igra lahko otrokom nudi take izhode.

V drugih člankih obširneje razlagam vsako od omenjenih funkcij igre: razvoj spretnosti, socialni razvoj in ustvarjalnost. Upam, da vas bodo odvrnili od želje, da bi kritizirali svojega otroka, če se ta želi ves čas le igrati. Otroci se igrajo in igrajo se zares.